Claude Sonet 3.5 smo vprašali: zakaj so zdravila ATMP tako draga?
Zdravila za napredno zdravljenje (ATMP), vključno z genskimi in celičnimi terapijami, predstavljajo revolucionarno mejo v medicini in ponujajo potencialna zdravila za prej neozdravljive bolezni. Vendar pa so cene teh revolucionarnih zdravljenj vrtoglave in pogosto znašajo več sto tisoč ali celo več milijonov dolarjev na bolnika. Visoka cena je posledica zapletenega prepletanja različnih dejavnikov: obsežnih naložb v raziskave in razvoj, zapletenih proizvodnih postopkov, strogih regulativnih zahtev in majhnih populacij bolnikov pri redkih boleznih. Poleg tega model enkratnega zdravljenja sili podjetja, da si povrnejo stroške in ustvarijo dobiček z enim samim dajanjem zdravila. Medtem ko ATMP obljubljajo izjemne rezultate, njihove previsoke cene obremenjujejo zdravstvene proračune in sprožajo kritična vprašanja o pravičnem dostopu. Ko bo na trg vstopilo več teh terapij, bo iskanje trajnostnih modelov določanja cen in inovativnih plačilnih struktur ključnega pomena za uravnoteženje spodbud za inovacije s cenovno dostopnostjo in dostopnostjo, kar bo na koncu odločilo o prihodnjem vplivu teh terapij, ki bi lahko spremenile življenje.
Strinjamo se. Vendar pa ni treba spremeniti le modelov oblikovanja cen in inovativnih plačilnih struktur, da bi pacientom zagotovili največjo vrednost. Menimo, da je bistvo problema v tem, kako znanje spreminja vrednost.
Zdravila za napredno zdravljenje temeljijo na znanju.
Znanje raste, ko se deli. Ko se širi, ga lahko uporablja več ljudi. Ko ga uporablja več ljudi, ustvarja večjo vrednost. Čim več znanja je na voljo več ljudem, tem nižja je cena.
Vprašanje je torej, kako razširiti znanje?
Zato v CTGCT verjamemo v ekosistemski pristop. Ekosistem CTGCT vključuje raziskovalce, zdravnike, regulatorje, dobavitelje, industrijo, oblikovalce politik, financerje, organizacije pacientov in številne druge. Najtesneje smo povezani z Nacionalnim inštitutom za kemijo in našimi projektnimi partnerji CTGCT: UCL, UMC Utrecht, Charité Berlin in TU Dresden. Smo pa tudi del slovenskega ekosistema, njegovih različnih mrež, univerz in raziskovalnih organizacij, ministrstev, zdravstvenega sistema, izjemno močnega biofarmacevtskega ekosistema in tako naprej.
Nimamo vsega znanja, veliko ga imajo drugi udeleženci v ekosistemu. Največja vrednost ekosistema je odvisna od kakovosti in količine koristnih odnosov. Zato nas zanima rast vseh članov našega ekosistema.
fotografija: Foto: Adobe Firefly