Izr. prof. dr. Mojca Benčina, vodja Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), je imela govor na nedavnem 50. letnem srečanju Evropskega združenja za presaditve krvi in kostnega mozga (EBMT) v Glasgowu na Škotskem, ki je s 5500 udeleženci najpomembnejše tovrstno srečanje v Evropi. Predstavila je načrte s Centrom s sedežem v Ljubljani in predstavila inovativne metode, razvite na našem inštitutu, za vklapljanje in izklapljanje delovanja CAR-T celic in vivo.
Po predstavitvi partnerskega projekta med Kemijskim inštitutom, UCL, UMC Utrecht, Charité in TU Dresden se je osredotočila na nekatere priložnosti za razvoj novih zdravil na CTGCT, predvsem na terapije za raka in nevrodegenerativne bolezni.
Oddelek za sintezno biologijo in imunologijo NIC je gnezdo, iz katerega se je izvalil CTGCT. Oddelek aktivno raziskuje različne nove imunoterapevtske pristope z uporabo tehnologij, kot so CAR-T, CRISPR, RNA dCAS, različne metode celične dostave in sintezne biologije.
Raziskave se osredotočajo zlasti na razširitev obstoječih tehnologij na tumorske označevalce za druge vrste raka, izboljšanje terapevtske varnosti z uravnavanjem delovanja celic, aktiviranje signalnih poti za izboljšanje odziva imunskega sistema, povečanje selektivnosti za rakave celice in nevirusno dostavo konstruktov CAR-T v genom celic T.
Vrhunec njene predstavitve je bila razlaga, kako raziskovalna skupina KI dosega regulacijo celic CAR-T in vivo, kar klinikom v bistvu zagotavlja stikalo za vklop in izklop pri zdravljenju bolnikov. Dr. Benčina je predstavila ugotovitve KI, ki so bile januarja letos objavljene v reviji Nature Group Journal (Plaper, T., Merljak, E., Fink, T. et al. Designed allosteric protein logic. Cell Discov 10, 8 (2024). https://doi.org/10.1038/s41421-023-00635-y). Avtorki iz KI so v članku opisali, kako jim je uspelo znižati aktivnost celic CAR-T (in izbranih drugih procesov) z vstavitvijo peptida v zanko ciljne beljakovine, ki ohrani svojo funkcijo.
Dr. Benčina je nadaljeval s predstavitvijo rešitve za vklapljanje CAR-T celic, pri kateri se odziv proteina (tudi na različne izbrane procese, vključno s CAR-T) doseže z vstavitvijo razcepljenega proteina, ki veže ligand in se aktivira šele, ko se njegovi dve polovici ponovno združita. To ponovno sestavljanje se zgodi šele, ko uvedemo sorodni fiziološki ligand ali klinično odobreno zdravilo in vivo. Laično rečeno, ključ in ključavnica se združita, da se aktivira učinek zdravila. Članek na to temo je KI objavil v reviji Nature Group Journal septembra 2022 (Rihtar, E., Lebar, T., Lainšček, D. et al. Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells. Nat Chem Biol 19, 64-71 (2023). https://doi.org/10.1038/s41589-022-01136-x).
Posledice takšnih nadzornih mehanizmov za klinično prakso so ogromne. Izziv za CTGCT je, da se tega zavedajo tudi zdravniki in združijo moči pri razvoju novih zdravil za neizpolnjene potrebe bolnikov po vsem svetu.