Kako lahko Evropa pospeši pot od znanstvenega odkritja do zdravljenj, ki bolnikom z redkimi genetskimi boleznimi spreminjajo življenje? To vprašanje je bilo v središču nedavnega intervjuja za Bloomberg Adria, v katerem sta sodelovala doc. dr. Mojca Benčina iz CTGCT in prof. Luís Pereira de Almeida z Univerze v Coimbri.
V zanimivem pogovoru sta strokovnjaka predstavila vizijo projekta GeneH ter izzive pri prenosu obetavnih raziskav genske terapije v dejanske klinične rešitve. Pojasnila sta, zakaj vrhunska znanost sama po sebi ni dovolj, ter poudarila potrebo po tesnejšem sodelovanju med raziskovalci, industrijo, javnimi oblastmi in organizacijami pacientov, da bi Evropa premostila dolgoletno »translacijsko vrzel«.
Intervju predstavi tudi ambiciozen cilj projekta: vzpostaviti platforme in razvojne poti, ki bi lahko podprle genske terapije za številne redke bolezni, daleč prek bolezni, ki jih trenutno že obravnavajo. Med drugimi pomembnimi temami so izpostavili pomen zagovorniških organizacij pacientov, potrebo po trajnostnih naložbah v napredna zdravljenja ter vse pomembnejšo vlogo, ki jo lahko pri oblikovanju prihodnosti tega področja odigrajo manjše evropske države, kot sta Slovenija in Portugalska.
Najpomembneje pa je, da pogovor ponuja optimistično vizijo za prihodnje desetletje: prihodnost, v kateri bodo regionalni centri lahko hitreje razvijali in zagotavljali več genskih terapij ter bolnikom, ki trenutno nimajo nobenih možnosti zdravljenja, prinašali nove terapevtske možnosti.
Vabimo vas k ogledu celotnega intervjuja za Bloomberg Adria in k spoznavanju, kako projekt GeneH pomaga graditi močnejši ekosistem za gensko in celično terapijo v Evropi.
Zahvaljujemo se doc. dr. Mojci Benčina in prof. Luísu Pereiri de Almeidi za njune dragocene vpoglede in predanost razvoju zdravljenj za redke bolezni ter našim sodelavcem v Slovenskem inovacijskem stičišču za pomoč pri koordinaciji intervjuja.